Še dobro, da lahko naglavne svetilke, uporabimo za hojo v naravi
Obvezna oprema pri izletih v hribe so naglavne svetilke, saj nikoli ne veš, kdaj se boš vračal domov. Zelo rada hodim v hribe spomladi in jeseni. Medtem ko se dan pomladi podaljšuje, se v jeseni krajša. In tako se nam v jeseni hitro zgodi, ko na vsake dva tedna odidemo v hribe, da nas preseneti prehitra nepričakovana tema. Ali pa se recimo odpravimo na sončni vzhod kam, kjer je hoja do cilja daljša od ene ure in tako pot začnemo že v temi. V takšnih primerih nam vedno pridejo prav naglavne svetilke, da lahko vidimo pot, po kateri hodimo.
Sicer smo najverjetneje videti kakor kakšni rudarji sredi gozda, ko hodimo eden za drugim vsak s svojo svetilko na glavi, ampak, doživetje je pa vedno tako čudovito, da ga ne bi zamenjala. Zgodaj zjutraj ali zgodaj zvečer je prav prijetno. Nikjer ni več nikogar, temperatura je sprejemljiva in tako lahko resnično uživamo v naravi. Sama si najverjetneje vseeno ne bi upala v temi v gozd. Zelo rada vidim srne in kakšne druge živali, ampak kakšnega medveda si pa vseeno ne želim srečati. Sploh pa ne sama. Če nas je več, verjetno marsikakšno žival naglavne svetilke tudi odvrnejo od tega, da pridejo bližje.
Tako kot vsi ostali pa naglavne svetilke tudi jaz uporabljam za marsikaj drugega. Saj so zelo praktične. Če delam kaj takega, za kar potrebujem obe roku, je zelo praktično, da ima to na svoji glavi in roke proste. Ravno zadnjič se mi je pokvarila zunanja luč pred hišo, in ker sem morala še nekaj pospraviti, sem kar uporabil svetilko za na glavo. Ker sem imela pa še nekaj časa in volje, sem pa zamenjala še žarnico v zunanji luči. Če bi to delala z ročno svetilko, bi najverjetneje hitro obupala.
Jutri gremo zoper na sončni vzhod na hrib, do kjer je ura in pol hoje in že vidim, kako bodo naše naglavne svetilke migetale po gozdu v temi.…