Kot voznica avta, sem vedno hrepenela, da pa bi imela izpit za motor in ta želja je bila prisotna skoz v mojem življenju. Prej, ko sem bila mlajša te možnosti nisem imela, ker so starši komaj zbrali denar, da so mi omogočili izpit za avto in nisem niti pomislila, da bi jim naložila še to breme, da mi omogočijo še izpit za motor. To željo sem držala zase in čutila sem, da bom enkrat ta izpit imela. Leta so tekla, kot študentka spet nisem imela denarja, ker sem ga zapravila sproti za študij.
Sem pa spoznala fanta, ki je seveda imel motor in sem tako lahko saj malo občutila sovje sanje. Takrat, ko sva se veliko vozila z motorjem je želja po motorju samo naraščala in nisem videla in razmišljala nič drugega, kot to, kako bom šla delat, da si zaslužim za izpit za motor in kasneje kupim motor.
Pa me je presenetila nosečnost, ta čas ne bi zamenjala za nič na svetu, prekrasno obdobje, biti mama in vzgajati svojega otroka. Pozabila sem na izpit za motor, nič več nisem premišljevala, ker sem vedela, da to ni ravno primerni čas. Otrok je zrasel, danes že študira in moja želja je prišla na plano. Odločitev ni bila težka, kajti imela sem željo, imela sem denar, samo še začeti moram. In tudi sem.
Ure vožnje z motorjem so bile fantastične, pri vsaki zaključni uri, sem komaj čakala novo in tako izpit za motor naredila v prvo. V kratkem sem si kupila motor, ker sem vedela, da predolgo ne smem čakati, da motorja ne bi vozila, ker ne bom več tako spretna voznica. Danes živim svoje vikende, izpit za motor je končno v mojem žepu, odprl mi je svet in poletja maksimalno izkoristim, tako na morje hodim z motorjem in še kako vem, da sem to potrebovala.