Končal sem srednjo kuharsko šolo, navajen sem bil tistih navadnih halj, ko smo jih potrebovali, saj je bila potrebna delovna oblačila v kuhinji, tako zaradi varnosti, kot zaradi higiene. Po končani srednji šoli, sem se hotel zaposliti čim prej, da bom tako postal uspešni kuhar. Že prej sem vedel, katere restavracije so tiste v katerih bi delal z veseljem, tako sem kar vsem tem napisal prošnje za delo.
Ena izmed teh restavracij me je povabila na razgovor. Ko sem jaz prišel v to restavracijo in videl kakšna je njihova delovna oblačila, sem že zaradi tega hotel delati pri njih. Res so bili lepo oblečeni, tako prestižno je vse skupaj delovalo, na nivoju, naj bi bila delovna oblačila zato, da se ne umažejo, ampak te je bilo kar škoda, tako je bila lepa. Razgovor je potekal kar v redu, videl sem, da potrebujejo okrepitev in se še bolj potrudil, da sem povedal, da se bom trudil in da imam čas, če želijo, da delam tudi več ur.
Ko sem se peljal domov, sem sanjal samo to, kako lepa je njihova delovna oblačila, kako bi jaz bil ponosen, če bi lahko takšno obleko nosil. Jaz sem se že kar videl v njej, čeprav so mi rekli, da mi sporočijo, ker imajo danes še kar nekaj razgovorov. Čakal sem ves večer, da bi zazvonil telefon in na koncu je res. Poklical me je sam šef in mi rekel, da želi, da delam pri njemu. Jaz sem kar zavriskal od veselja. Drugi dan sem že začel delati, ko sem prišel tja, me je čakala delovna oblačila, čisto ista, kot so jo nosili oni in prav ponosno sem jo oblekel in začel delati. Ko imaš takšen kolektiv in je na tebi takšna delovna oblačila, potem ne moreš delati brez volje, kajti adrenalin te vodi naprej, da se učiš in da imaš željo po delu.